Kaznovanje: da ali ne?

 

Kaznovanje je nespoštljivo do otroka, zato temu težko rečemo vzgoja. Pa naj si gre za telesno kaznovanje, postavljanje v kot, zapiranje v sobo ali kaj drugega.

Čeprav imamo občutek, da nas otrok kar kliče k temu, da bi ga kaznovali, pa nas s svojim izzivanjem le sili v to, da bi prepoznali stisko, v kateri se trenutno nahaja. Čeprav po udarcu otrok preneha z dejanjem, to stori zato, ker se ustraši ali ker je osramočen, ne pa zato, ker bi se ob tem kaj naučil. Zato nam je staršem v izziv, da otroka na odrasel način pomirimo, ne pa da ga na silo utišamo. 

Posledice telesnega kaznovanja so številne: manj sočutja, slabša samopodoba, strah pred odnosi, pretirano prilagajanje drugim ... Če gre za grobo kaznovanje pa so posledice še hujše. 

Andreja Poljanec

Andreja Poljanec, univ. dipl. psih. in specialistka za zakonsko in družinsko terapijo, je terapevtka in raziskovalka na Frančiškanskem družinskem inštitutu. Kot doktorandka sodeluje na predavanjih ter vajah na podiplomskem študiju zakonske in družinske terapije na TEOF. Je avtorica več znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov ter oddaj na temo starševstva in partnerskih odnosov ter soavtorica knjig Rahločutnost do otrok in Med dvema ognjema.
Aktivno se udeležuje slovenskih in mednarodnih kongresov. Je soustanoviteljica in voditeljica "Skupine za mlade mamice" in "Šole za rahločutno starševstvo" ter predava in vodi delavnice na temo družinskih in partnerskih odnosov.
Je poročena ter tudi sama mama petih otrok.