petek, 16.02.2018

POS

1

1. postaja: PILAT

 

PILAT, upravitelj najlepšega mesta na svetu, župan

Kaj naj rečem? Do včeraj je bilo vse drugače. Imel sem moč in oblast.

Nisem sam svoj gospod. A gospod, ki je moj gospodar, živi tako daleč stran, da lahko počnem, kar hočem. In zato počnem, kar hočem! Kamorkoli grem, se mi ljudje umikajo in klanjajo. ...

Za poslušanje celotne zgodbe klikni gumb v nadaljevanju.

 

POSLUŠAJ ZGODBO


*Na nekaterih mobilnih telefonih in dlančnikih je potrebno povečati predvajalnik, da se pravilno prikaže.


VPRAŠANJA ZA ZAKONSKI POGOVOR

  • Podelita si, kaj vaju je najbolj nagovorilo ob Pilatovi zgodbi. Morda kje najdeta sebe?

  • Moč in oblast nista rezervirana le za "župane" oz vplivneže - tudi v zakonu oz. družini si kdaj zaželimo, da bi enostavno ukazali in bi se zgodilo. Na drugi strani pa zakonec, otrok brez besed ... ljubezen ... Podelita si kakšen primer, kjer sta drugega doživljala kot "Pilata" ali kot "Jezusa".

  • Kdaj obsojam v najinem odnosu, ob tem pa si sam/a "umijem roke"? Kdaj sem to nazadnje počel/a? Ali se mi ob tem tudi oglasi vest in me spravi v podobno zagato kot Pilata?

    V primeru, da se o tem še nista pogovorila, si podelita vajine postne želje in sklepe. Pri sklepih bodita pogumna, a realna! :)


ZGODBA V PISNI OBLIKI

1. postaja: Pilat obsodi Jezusa na smrt

PILAT, upravitelj najlepšega mesta na svetu, župan

Kaj naj rečem?

Do včeraj je bilo vse drugače.

Imel sem moč in oblast.

Nisem sam svoj gospod. A gospod, ki je moj gospodar, živi tako daleč stran, da lahko počnem, kar hočem. In zato počnem, kar hočem! Kamorkoli grem, se mi ljudje umikajo in klanjajo. Nekateri iz strahu, drugi iz spoštovanja, nekateri zaradi protokola, drugi spet zaradi bontona in občutka dolžnosti. Sploh ni pomembno. Pomembno je, da se mi umikajo in klanjajo. Pomembno je, da sem pomemben. Da imam moč in oblast. Da rečem temu: »Pojdi!« in gre. In drugemu: »Pridi!« in pride. Onemu: »Stori to!« in stori.

Včeraj pa so predme pri peljali človeka … Pretepenega … zvezanega kot hlapca ali psa … kot ovco, ki jo peljejo v zakol …

A ko se je zravnal, je stal pred menoj kot gospod in gospodar. V očeh sem mu prebral, da bi mi lahko rekel: Pojdi!« in jaz bi šel. Ali: »Pridi!« in bi prišel. Lahko bi mi rekel: »Stori to!« in jaz bi storil … Vendar ni rekel besede. Molčal je. Če pa bi spregovoril, bi se zamajal svet in zvezde bi padle z neba, kajti videl sem, da ima moč in oblast! Če bi odprl usta, bi se ljudje umaknili in poklonili. Nekateri iz strahu, drugi iz spoštovanja, nekateri zaradi protokola, drugi spet zaradi bontona in občutka dolžnosti. Sploh ni pomembno. A on je molčal in ni odprl ust.

Ljudje, ki so ga pripeljali, so ga žalili. Tepli so ga in ga pljuvali. Posmehovali so se mu in ga izzivali. S trnjem so ga okronali za kralja in jaz sem videl, da je res kralj. Da bi lahko v hipu sklical vojsko angelov, da bi ga branila in rešila. Kajti bil je kralj nezemskega kraljestva. Vendar ni rekel besede.

Nisem ga ne vabil, ne klical, a je prišel. Nisem mu ukazal, naj gre, pa je šel in storil, kar ga nisem prosil, naj stori!

Bil je kralj, ki je prišel, da bi služil. Bil je ljubezen.

Umil sem si roke in voda je zakrvavela.

Odpeljali so ga, a sem vedel, da se bo vrnil.


 

Avtor zgodbe: Gregor Čušin

Pripovedovalec: Gregor Čušin

Fotografija: Marko Ivan Rupnik, Kristus vzame nase krivdo Barabe, Kapela v Kočevskem Rogu

© 2013 Zavod iskreni.net.
Svetopisemski odlomek: © 1996, 2003 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.